Ljudje se velikokrat ne zavedamo kakšne sreče smo lahko, če smo zdravi in iščemo probleme tam, ko jih sploh ni, dokler nam nekaj ne prekriža poti, tako kot je nam to naredil rak, ki ga je imel naš oče. Našega očeta smo imeli vsi neizmerno radi, ker je resnično naredil za nas ogromno, vendar pa ni znal pohvalit, vedno je grajal, bil je mrkega obraza in mi smo bili za njega lenuhi, vse dokler ni rak spremil čisto vse.

Sama z težkim srcem rečem, pa vseeno je to čista resnica, da nas je rak rešil, kajti ne bom pozabila dneva, ko smo sedeli vsi skupaj in nam je oče povedal, da je dobil izvid, ki pa ni preveč dober. Videli smo, da je že zvrnil par kozarčkov vina in da ga je pošteno strah. Vedeli smo, da nekaj ni v redu in da nam bo povedal zelo slabo novico. Ja, rekel je, da sedaj bo pa rak poskrbel, da ga ne bo več.

Vsi smo ostali tiho in čez nekaj časa stopili skupaj in si rekli ,da to zmoremo. Od teg dneva naprej nam je rak spremenil življenje, kajti ni bilo prostora in časa za grde poglede, za kreganja, za muljenje, vse to je tisti trenutek izginilo. Oče se je zdravil kar pol leta in se je ozdravil.

Danes smo vsi srečni in imamo se radi, tako se res vsi zavedamo, da je rak prišel ob pravem času in da se je to zgodilo z namenom, ker oče ni znal ceniti kar vse ima. Saj vedno pravijo, da življenje poskrbi za to, pa če hočemo ali nočemo. Danes se pri kosilu veliko smejimo, radi se družimo, nikomur ni težko narediti piknik, kjer se zberemo, je pa res, da tega ne bi bilo, ali pa bi bilo vse prisiljeno, če ne bi prišel rak v očetovo življenje. Težko obdobje je za name, še lepše pa pred nami.