Vsi vemo in se zavedamo, da je pes velika odgovornost in da mora vsak, ki si zaželi psa najprej resno premisliti, če bo zanj pravilno skrbel in če bo imel dovolj časa. 

Pri nas smo se odločili za psa, ko so otroci bili tako veliki, da so sami obljubili, da bodo zanj tudi skrbeli. Saj sva vedela z ženo, da vedno ne bo čisto tako, ampak vseeno je bilo lažje, ker pa sta se še vedno zavedala, da kuža mora jesti, piti in hoditi na sprehode. Ker sva z možem vedela, da bo to hišni pes, sva se odločila za manjšo pasmo, saj sva bila prepričana, da bo tako manj dela za vse.

Še danes vem, da, je to bila najboljša odločita v našem življenju, kajti ta pes je prinesel toliko veselja in razigranosti, da bi brez njega bilo res drugače. Sama kot mama sem srečna, da je pes majhen, ker moram priznati, da imam manj dela. Ko smo ga dobili, smo se zmenili za določena pravila, ki veljajo še danes:

• Pes na posteljo in na sedežno garnituro ne sme.
• Vsako jutro ga nekdo pelje na sprehod.
• Jesti se mu da vedno ob istem času.
• Za umivanje in krtačenje se dogovorimo sproti.

Ko pa smo šli na dopust, bi ga tudi lahko vzeli s seboj, vendar smo vedeli, da mu bo pri babici in dedku lepše. Tako smo ga vedno puščali doma. Ko pa smo se vrnili, nas je pričakal tako srečen in vesel, da nas ponovno vidi. Pri kužkih je resnično lepo to, da te je vedno zelo vesel in da te ima res rad.